Yekteniya VII [Ектения VII: Истина] [Transliteration]

Chvali, duše tvoja, Menja – Gospoda tvoego.

Boschvali že Menja v živote tvoem.

Poeš' Bogu svoemu:

«Ne nadejsya na pritči, v nich že net spaseniya».

Chvali, duše tvoja, Menja – Gospoda tvoego.

Boschvali že Menja v živote tvoem.

Daju pišču alčuščim,

Ja rešil okovannyja,

Chranju istinu vek,

Tvorju sud obidym

Poeš' Bogu svoemu:

«Ne nadejsja na pritči, v nich že net spasenija».

Zastuplju!

(Gospodi, pomiluj!)

Spašu!

(Gospodi, pomiluj!)

Pomiluju!

(Gospodi, pomiluj!)

Sochranju vas Svoeju blagodoju!

(Gospodi, pomiluj!)

Smert'ju smert' popravil,

Edin proslavljaemyj, spašu vas,

Paki, paki, jako

Blag i čelovekoljubec.

I Mne slavu vozloži,

I nyne, prisno i vo veki vekov,

Paki, paki, jako

Blag i čelovekoljubec.

Zastuplju!

(Gospodi, pomiluj!)

Spašu!

(Gospodi, pomiluj!)

Pomiluju!

(Gospodi, pomiluj!)

Sochranju vas Svoeju blagodoju!

(Gospodi, pomiluj!)

[x2]

Smert'ju smert' popravil,

Edin proslavljaemyj, spašu vas,

Paki, paki, jako

Blag i čelovekoljubec.

I Mne slavu vozloži,

Nyne, prisno i vo veki vekov,

Paki, paki, jako

«Ne nadejsja na pritči, v nich že net spasenija».

[...]

(Gospodi, pomiluj!) [x8]