No, takrat, ko sem jo prvič videl
Kako je stala sredi ceste
Njene oči so bile svetle kot božične lučke
Na sebi je imela tuja oblačila
Po najboljših močeh sem se jo trudil ignorirati
A mi to nikakor ni šlo od rok
Noč sva preživela močno objeta
Na naslanjaču v dnevni sobi mojega prijatelja
Rekel sem, draga, saj veš
Draga, veš da ne morem ostati
Ker sem dal svoje srce in svojo besedo dekletu daleč stran
Preplavila me je šibkost, ko me je poljubila na lice
In zavzdihnil sem, ko sem jo slišal reči
Nikdar nisem vedela, da se mi lahko srce stre v manj kot enem dnevu
Oh in ko sem jo naslednjič videl
Čez kakšno leto ali več
Po obrazu razmazana maskara
Drgetala je pred mojim pragom
Dal sem vse od sebe, da bi jo potolažil
A tolažiti ni lahko
Če v nič nikoli nisi bil zares prepričan
In si z leti prepričan vse manj
Rekla je, dragi, saj veš
Dragi, veš da ne morem ostati
Ker sem dala svoje srce in svojo besedo fantu daleč stran
Potiho sem govoril in na silo zakašljal
Kot da mi je bilo tako ali tako vseeno
Nikdar nisem vedel, da se mi lahko na toliko načinov stre srce
In ko sem jo videl zadnjikrat
Kako je stala na dežju
Njeni lasje malce krajši
A vse drugo je izgledalo enako
Lahko bi ji povedal, da sem jo oboževal
Ona bi lahko rekla, da čuti enako
A sva se le nasmehnila, ker včasih
Besede niso to, kar bi bilo potrebno reči
Le nasmehnila sva se, ker včasih
Besede niso to, kar bi bilo potrebno reči