1. VERZ
Izučil sem se pohodit bremze
predenj sploh obrnem ključ
predenj storim napako
predenj izpostavim se v najslabši luči
2. VERZ
Ne daj jim razloga za zijanje
brez opotekanja, če preminiš
izmenjal ne bom besed
ne, nimam pripomb
PRED-REFREN
Stopi, stopi izpod sonca,
če kar naprej opeče te
Stopi, stopi izpod sonca
ker izučilo te je
ker izučilo te je
REFREN
Od zunaj vedno zrem noter
Bom kdaj več, kot sem vedno bil?
Ker tr, tr, trkam po steklu
Maham skozi okno
Poskušam govorit, a nihče slišati ne more
Zato čakam, da se pojavi odgovor
ko gle, gle, gledam mimoidoče
maham skozi okno
A kdo vidi, mi kdo maha nazaj?
3. VERZ
Pričnemo zvezdavih oči
pričnemo verjet, da smo sprejeti
A vsako sonce ne vzide
in nihče ne pove ti kje si zmotil se
PRED-REFREN
Stopi, stopi izpod sonca
če kar naprej opeče te
Stopi, stopi izpod sonca
ker izučilo te je
ker izučilo te je
REFREN
Od zunaj vedno zrem noter
Bom kdaj več, kot sem vedno bil?
Ker tr, tr, trkam po steklu
Maham skozi okno
Poskušam govorit, a nihče slišati ne more
Zato čakam, da se pojavi odgovor
ko gle, gle, gledam mimoidoče
maham skozi okno
A kdo vidi, mi kdo maha?
MOST
Ko v gozdu padaš in nikogar ni okrog
sploh kdaj treščiš, se sploh ogasiš?
Ko v gozdu padaš in nikogar ni okrog
sploh kdaj treščiš, se sploh ogasiš?
Ko v gozdu padaš in nikogar ni okrog
sploh kdaj treščiš, se sploh oglasiš?
Ko v gozdu padaš in nikogar ni okrog
sploh kdaj treščiš, se sploh oglasiš?
Sem se kdaj sploh oglasil?
Sem se kdaj sploh oglasil?
Kot, da nikdar nisem se oglasil
Se kdaj bom sploh oglasil?
REFREN
Od zunaj vedno zrem noter
Bom kdaj več, kot sem vedno bil?
Ker tr, tr, trkam po steklu
Maham skozi okno
Poskušam govorit, a nihče slišati ne more
Zato čakam, da se pojavi odgovor
ko gle, gle, gledam mimoidoče
maham skozi okno
A kdo vidi, mi kdo maha nazaj?
KONEC
A kdo maha?
maha, maha