O, za tebe ta song gre na valove, valove, valove.
Baje, da je iz Maribora
in videl sem jo na postaji.
Hitela je, kot da je nora
in jaz nisem več pri pravi.
Zdaj hočem spet nazaj v sanje,
le njen nasmeh me spravi vanje.
Takrat preveč sem bil v šoku
in premalo je krvi v obtoku.
Baje, da je iz Maribora,
njene oči so barve morja,
pojedel bi jo v afektu,
ko govori mi v dialektu.
O, za tebe ta song gre na valove,
ti najlepša si na tem planetu.
O, iz mene ta song gre na valove
in v flaši ga poslal bom svetu.
Jaz s tabo grem na vrh planeta,
letiva, hodiva objeta,
pod soncem kradeva tortilje
in vsak poljub je dolg tri morske milje.
Zdaj odletiva tja na plažo,
kjer vidi naju samo luna
in ostaneva objeta
od vroče suše do monsuna.
Baje, da je iz Maribora
in videl sem jo na postaji.
Hitela je, kot da je nora
in jaz nisem več pri pravi.
O, za tebe ta song gre na valove,
ti najlepša si na tem planetu.
O, iz mene ta song gre na valove
in v flaši ga poslal bom svetu.
O, za tebe ta song gre na valove,
s tabo siva jutra so v koloru.
O, iz mene ta song gre na valove,
sam napisal sem ga na pomolu.
In ti, ki si iz Portoroža,
zdaj lepa, mlada si v cvetu,
ne poznam te, ampak slutim,
da si nova pesem, ki jo dal bom svetu.
Nad moškim svetom ni ozona,
pokrivajo ga divje sanje,
dokler ne pride prava ona,
se zgodijo nove pesmi,
svoje sanje skrijem vanje.