Že dneve, in tedne, in leta
stojim na postaji
in čakam kot toliko drugih
na vlak, ki prihaja.
Oko je pripeto na okna,
na vrata vagona
in že spet se zavem,
da sanjam že trideset let.
To je bilo dekle črnih las
in begavih oči
to je bilo dekle,
da bi zanj pozabil vse noči.
Bila je z menoj, bila sva oba,
prijatelja tedaj,
zdaj le spomin
na njene oči še živi.