In kdo ste vi, je vprašal ponosni gospod,
Da se vam moram tako globoko prikloniti?
Sem le mačka drugačnega kožuha,
To je vse, kar vem.
Naj bo kožuh zlat ali rdeč,
Lev ima zmeraj kremplje.
In moji so dolgi in ostri, moj gospod,
Dolgi in ostri kakor vaši.
In tako je govoril, tako je govoril,
Tisti gospod iz Castamera.
Toda zdaj deževja jočejo v njegovih dvoranah
In nikogar ni, da bi jih slišal.
Da, zdaj deževja jočejo v njegovih dvoranah
In žive duše ni, ki bi jih slišala.