Rada bi, da malo dlje ostaneš,
čisto malo, vsaj še danes,
preden pride tisto hladno jutro,
ko mi pomahaš nad Ljubljano.
Pridi greva po spomine za naslednje dni,
naj se tvoja koža v mojo dušo potopi...
DAJ VZEMI MOJ, OBRAZ V DLANI,
MOJ ČLOVEK SI, GLEDAŠ ME V OČI.
ZA TAK MOMENT, SREČE IN STRASTI,
VSAKIČ VEČNOST DALA BI.
Tvoja pot je zame brazgotina,
ki jo uničim s kozarcem vina.
Spet to noč morda ne bom zaspala,
tvoja mala, te čakala.
Sama rišem si večere, pišem svoj roman,
a tvoja koža še diši mi kot da blizu si...
DAJ VZEMI MOJ, OBRAZ V DLANI,
MOJ ČLOVEK SI, GLEDAŠ ME V OČI.
ZA TAK MOMENT, SREČE IN STRASTI,
VSAKIČ VEČNOST DALA BI.