Žvižgal je stari vlak,
čakal za odhod je znak,
Pa je vetrc prišumel,
rutico mojo vzel.
Stekel si, jo pobral
in mi jo v naročje dal.
Še beseda ali dve,
vlak odpeljal je.
Rekla sem:" kaj pa zdaj?
Daleč je domači kraj.",
pa si brž ponudil se,
da lahko odpelješ me.
Fičko* je ropotal,
v temno noč se odpeljal.
Tam na sredi gmajnice
dušo spustil je.
Če bi vlak ne bila zamudila,
ti morda stari stric bi ostal,
in če rutice ne bi zgubila,
bi nikoli pri meni
ne spal.
Če bi fička Matilda ne vzela,
samo kitica sedaj bi bila,
ker vsoda tako je hotela,
pa sem ljubica tvoj'ga srca.
...
Žvižgal je stari vlak,
čakal za odhod je znak,
Pa je vetrc prišumel,
rutico mojo vzel.
Stekel si, jo pobral
in mi jo v naročje dal.
Še beseda ali dve,
vlak odpeljal je.
Če bi vlak ne bila zamudila,
ti morda stari stric bi ostal,
in če rutice ne bi zgubila,
bi nikoli pri meni ne spal.
Ker vsoda tako je hotela,
pa sem ljubica tvoj'ga srca.
Pa sem ljubica tvoj'ga srca.
* https://en.m.wikipedia.org/wiki/Zastava_750