Konec sedemdesetih let
dvajsetega stoletja,
bilo je v meni
nekaj od človeka.
Jaz sem davno mrtev
še od tega dneva
nas troje v sobi
in moj pogreb.
Ref.
In vedno slovesno obljubim,
a vem, da lažem sebi,
da bom prenehal se spominjati,
to je poslednja pesem o tebi.
Ugriz za dušo,
v grlu cmok,
enkrat in za vselej
vrečen iz sedla.
Izgleda da sem
zaman se staral.
Nobenega od sanj
nisem uresničil.
Ref.
Živim zavoljo drugih,
meni je vseeno,
Po tebi potop,
nič ni vredno.
Zahrbetno zaboli
ko kvarni zob.
Resnica je da se
le enkrat ljubi.
Ref.