Sredi sobe, tvoj odsev,
strah me je, ker boš odšel,
o moj bog kako boli,
tako neskončno manjkaš mi.
Svet se mi preklet zazdi,
v meni vse kriči.
Ko obrišem si solzo z oči,
vem da ob meni si ti,
obraz ti žari, v soju luči drugačen si,
letiš zdaj, pripel krila si,
povsod kamor grem, strah me ni,
če padem na tla, čuva me perje angela.
Ko se jutro prebudi,
tvoja srajca tu leži,
nič ne sme je vzeti mi,
na njej tvoj vonj, poljub še tli.
V preteklost stekla bi,
naj te oživi.
Ko obrišem si solzo z oči,
vem da ob meni si ti,
obraz ti žari, v soju luči drugačen si,
letiš zdaj pripel krila si,
povsod kamor grem, strah me ni,
če padem na tla, čuva me perje angela.
Letiš zdaj, pripel krila si,
povsod kamor, grem strah me ni,
če padem na tla, čuva me perje angela.
Če padem na tla, čuva me perje angela