[Kitica 1]
Najin trenutek polnoletnosti je prišel in odšel
Kar naenkrat je poletje, jasno je
Nikoli nisem imela poguma svojih prepričanj
Dokler je nevarnost blizu
In za ovinkom je, dragi
Ker živi v meni
Ne, nikoli ti ne bi mogla dati miru
[Refren]
Ampak jaz sem ogenj in tvoje krhko srce bom ohranjala toplo
Če pridejo slapovi, otožnost oceanskih valov
Vsi ti ljudje mislijo, da je ljubezen samo za razkazovanje
Toda zate bi skrivaj umrla
Hudič je v podrobnostih, toda v meni imaš prijatelja
Bi bilo dovolj, če ti nikoli ne bi mogla dati miru?
[Kitica 2]
Zaradi tvoje poštenosti se počutim majhno
Na steno slikaš pokrajine sanj
S prijatelji govorim sranje, je kot da bi tratila tvojo čast
In veš, da bi se s tabo zagugala do ograj
S tabo sedela v jarkih
Ti dala svojo divjino, ti dala otroka
Ti dala tišino, ki pride samo kadar se dva človeka razumeta
Družina, ki sem jo izbrala, zdak ko tvojega brata vidim kot svojega
Je dovolj?
Ampak na vzhodu so roparji, na zahodu klovni
Dala bi ti svojo sončno svetlobo, dala bi ti svoje najboljše
Ampak če stojiš z menoj, bo vedno prišel dež
[Refren]
Ampak jaz sem ogenj in tvoje krhko srce bom ohranjala toplo
Če pridejo slapovi, otožnost oceanskih valov
Vsi ti ljudje mislijo, da je ljubezen samo za razkazovanje
Toda zate bi skrivaj umrla
Hudič je v podrobnostih, toda v meni imaš prijatelja
Bi bilo dovolj, če ti nikoli ne bi mogla dati miru?
Bi bilo dovolj, če ti nikoli ne bi mogla dati miru?
Bi bilo dovolj, če ti nikoli ne bi mogla dati miru?