Glej, snega je zapadlo že metra pol
in po vejah ivje se iskri,
belo rjuho ima naš domači krov,
a pod njo lepo se nam godi.
Mama kruh nam na mizo prinesla je,
Francelj pa majolko rujnega,
oče zunaj kropi, za prihodnost želi
letine bogate si.
Je na Štajerskem staro že leto kje,
takšno kot je tu pri nas doma,
se ohranil na vasi večer je še
žlahtnega slovenstva pravega.
Malokje še v družini zapojejo
letu, ki poslavlja se, v slovo,
vsak se sam veseli, proč od doma hiti,
sploh ne ve, kaj si želi.
Novo leto bo prišlo,
z njim pa novi čas,
sin se vrnil z mesta bo
spet domov na vas.
Tudi sredi zime bo
v srcih nam toplo,
skupaj na silvestrovo
nam bo res lepo.