Želim dvoje kril jadralnega letala
da bi letela vedno dlje
In eno leseno hiško na reki
kjer bi v miru čistila svoja peresa
Veliko posteljo
ki jo več ne uporabljajo
Pokvarjen gramofon
ki še vedno deluje takrat
ko sem malo bolj na dnu
Saj si vendar ne želim Lune (nemogočega)
Prosim le, da sem
da sanjam svoje sanje
in da mi ni več treba misliti nate
Saj si vendar ne želim Lune
prosim le za trenutek
da si pogrejem kožo
da si ogledam zvezde
in si vzamem več časa zase.
Z očmi polnimi vetra
ne da bi več vedela kje so moja čustva.
Med našimi prepletenimi vejami
Je minilo že veliko zim
Želim se oddaljiti od svojih dejanj
Vem kako si bom odpočila ampak
ti me ne išči več.
Saj si vendar ne želim Lune
prosim le da grem
Da se ljubim
brez da bi še čakala nate
Saj si vendar ne želim Lune
prosim le za trenutek
da si pogrejem kožo da si ogledam zvezde
in si vzamem več časa zase.