Barke se na morju zibljejo,
sence, mesta v vodi plavajo,
ob pristanu sto luči tiho noč kot si žari.
Val za valom čez čeri vesla,
zvezde so spustile se z neba,
a na vrhu jambora veter se igra.
(REFREN)
Po obrežju s tabo se sprehajam,
bolečina v prsih stiska me,
ena sama noč je le pred nama,
saj na belo ladjo vrača se.
Ko odplpul boš daleč v širni svet,
zvezde bodo ti vodnice spet,
a tvoj dom bo vsak pristan,
a čeprav tako neznan.
Tvoj prijatelj rdeč svetilnik bo,
kot neskončno morje in nebo,
sreča mojo pisemce ki čakalo bo na te.
(REFREN)
Po obrežju s tabo sprehajam,
bolečina v prsih stiska me,
ena sama noč je le pred nama,
saj na belo ladjo vrača se.