Hladen je dan, jesenski dan,
gledam za njim, odhaja sam
od mene,
od mene.
Solza v očeh pozdravlja me,
jočem za njim, hudo mi je,
odhaja,
on odhaja.
Toda vem, ko vse minilo bo
domov se vrnil bo
in vem, da ves ta čas
bom čakala.
Moj vojak nekje bo čuval me
in name mislil le.
Ko sam bo tam, nekje,
on bo z mano.
Vem, da mu včasih bo hudo,
vem, da se včasih zjokal bo,
ko sam bo,
ko sam bo.
Dala sem sličico mu v spomin,
da bom ob srcu vedno z njim,
čakala,
nanj čakala.