Ti bi rada šla ven? Ah, daj, Zlatolaska. Poglej se, nežna si kot roža.
Si kot mili popek na pomlad.
Saj veš ne, zakaj te zid obkroža
Vem, ampak...
Tako pred svetom te varuje
Vedela sem, da si boš želela
Na polet iz gnezda slej ko prej
Ampak, ne zdaj
Ampak...
Ššš, zdaj še ne, ker mama že ve
Mama ve vse, mamici zaupaj
Zunaj svet preži grozljiv
Mama že ve
Vsa golazen skupaj te lovi dokler si živ
Roparska drhal in strupeno šavje
Ljudožerci, kačji ugriz
Ne!
Ja, mrčesa vseh vrst
In zobje kot meč
Dovolj, moji so živci že preč
Mama je s teboj, nikdar ne zapre oči
In zato se nič ne boj
Nehaj z dramo, bodi z mano
Mama že ve
hahaha
Mama že ve, verjemi svoji mamci
Samcata ne preživiš
Trda si kot štor in v tej oblekci, joj
Prehladil bi te piš
Malo si čez les in še vsa zelena
Za povrh pa še momljaš
Zdi se mi res, da si porejena
Na svoj videz nič ne paziš
Mama je s teboj, srček njen je tvoj
A tukaj je še en pogoj
Zlatolaska?
Ja?
Nikdar me več ne prosi, da bi šla iz stolpa. Nikdar.
Mhm, prav, mama.
Zelo, zelo te imam rada, srček.
Jaz tebe še bolj.
Jaz pa tebe najbolj.
Ne pozabi, ko te zgrabi
Mama že ve
Pa pa, kmalu se spet vrnem, rožica.
Jaz sem tukaj.