Topla noč kot jih je toliko sredi reke, ki poje
Zrak je poln iskric medle luči v daljavi
In bežnih kresnic, s katerimi se noč obda
In obda se z duhovi ali z daljnim spominom
Medtem ko v temi noči, ki me vleče za roko,
Iščem znake rastlin, ki me počasi obkrožajo
Počasi v senci noči se mi zdiš narejena iz dima
Komaj čutim tvojo toploto in tvoj čudni parfum
Z vonjem tvojega telesa in v tem uživam
Toda izza gora nenadoma vzide bela luna
In sleherna stvar v trenutku izgine in ni več temna
Ta pretirana luna nama bo priskrbela srečo
Ljubimčeva sreča je roža drobnega stebla
Vznemirljiva pravljica, bežen in krhek pajčolan
Vdih trenutka, ki bo izginil v nebo
Nebo in luč do neskončnosti, kot če bi bilo podnevi
Čaroben in cvetoč svet, ki se mi blešči naokoli
Listam te s prsti in odkrivam tvoje priloge
Priloge tvojega telesa so zdaj postale resnične
So nekaj belega in pravega, lepe, da skorajda boli
In vtihotapijo se v misli, ki me nenadoma popadejo
Proti preobraženemu nebu se smeje neka druga luna
Toda jaz vem katera je prava, druge ni več nikjer
Ta nova polna luna mi bo priskrbela srečo