Zate pustila bom dih prve zarje
v jutru ugasle noči;
zadnje utrinke, ki z daljnih zvezd
odšli so na dolge poti.
Zate pustila bom sonce v dlaneh,
mavrico zadnjih cvetov;
tople dlani ob stisku dveh rok
na najinih starih poteh.
Le veter odšel bo z menoj,
najina pot bo pot do zvezd,
da bi iskala z nama vso noč
drobne sledi do tvojih cest.
Le veter odšel bo z menoj,
najina pot bo pot do sanj;
trudni oblaki od dolgih poti
te bodo budili zaman.
Zate pustila bom jutranjo roso,
naj posrebri ti lase;
ko bo nekoč daleč v samoti
te klicalo moje srce.
Zate pustila bom vse dobre sanje,
le mirno, spokojno ti spi;
veter, ki šel bo z menoj skozi noč,
naj v jutru te svetlečem zbudi.
Le veter odšel bo z menoj,
najina pot bo pot do sanj;
trudni oblaki od dolgih poti
te bodo budili zaman.
Trudni oblaki od dolgih poti
te bodo budili zaman.