Kot dva golobčka midva sva štemala se,
na mehki travici pod krošnjo stare jablane.
Kot dva golobčka bila sva zaljubljena,
cel svet vrtel se je samo za naju dva.
Kot dva golobčka midva sva nekoč bila,
a zdaj za vsako že malenkost se prepirava.
Če rečem, da se mi juha preslana zdi,
že ogenj v strehi je in mulo kuha mi.
Nič ne maraj, ljubica,
če se včasih skregava.
Star pregovor bo še kar naprej držal,
kot si si postlal, do konca boš ležal.
Nič ne maraj, ljubica,
v srčkih še golobčka sva.
Ko zvečer objameš me in pocrkljaš,
sem srečen, saj rada me imaš.