Za plotom pod hišo je zrastla kopriva,
pekoča in temnozelena.
Kdorkoli gre mimo jo jezno odriva,
te rožce ne mara nihče.
Kopriva pa raste, si sonce nabira,
povedati vsakomur hoče,
da boljšega ni prav nikjer eliksirja,
zdravila za kri in srce.
Kopriva in dekleta smo marsikdaj enake,
saj opeči znamo še take korenjake.
Edino to ostane vam dragi fantje vi,
vsak svojo si koprivo v naročje naj tišči.
So fantje že rekli, da sem kot kopriva
in mnogi so se že opekli.
Za vse opekline pa nočem bit' kriva,
saj enega ljubim samo.
Kopriva in dekleta smo marsikdaj enake,
saj opeči znamo še take korenjake.
Edino to ostane vam dragi fantje vi,
vsak svojo si koprivo v naročje naj tišči.
Edino to ostane vam dragi fantje vi,
vsak svojo si koprivo v naročje naj tišči,
vsak svojo si koprivo v naročje naj tišči.