Kako nocoj je lep ta svet,
ko luč vso noč ne bo ugasnila,
ko v srcu mi toplo bo spet
in pesem dom bo napolnila.
Tja v daljna mesta in na vas,
do vrat poslednje domačije,
prihaja zdaj veseli glas,
v napev nebeški se prelije.
Kako je lep, kako je lep,
kako nocoj je lep ta svet.
Kako je lep, kako je lep,
kako nocoj je lep ta svet.
Srebrne strune zazvene,
tam v jasli Dete položeno
prinaša mir in upanje,
oznanja misel, misel eno.
Da sreče druge kot je ta,
ki jo drug drugemu želimo,
na svetu ni in čar sveta
je, da povsod si jo delimo.
Je čas za delo in hitenje,
je čas počitka in miru,
je čas, ko sežemo si v roke,
zdaj prazniki so tu.
Naj tale pesem bo za vse voščilo
in naša želja v njej,
da sreče zvezda vam zasije,
ki upanje budi in druži vse,
ki ste kjerkoli skupaj zbrani,
žele vam Modrijani.