Kad jednog dana prisjetim se svega [Slovenian translation]

Kadar se nekoč spomin vsega

svojemu srcu rečem tihi

mirno spi,zaman je bilo

pod staro mestno svetilko,med snežinkami snega

bila bom sama,vse bo tiho in mirno

ne bom vedela,kaj je z menoj

ljudje in stvari bodo mimo mene šli

ob meni kakor da me ne bo,ni ti s teboj

Vse življenje mi bo na na dlani

Vse poti,vsi spomini

mnogo smo mi želili

samo pesem me bo spremlja,kakor včeraj,kakor lani

še odrošva spomine bom videla

Samo da poamga,reče kam

v pozni noči ta neznanec

ki,odhaja brez brez besed,kdo ve kam

Ampak vseka zima mine

in daleč so spomini deževnega dne

vem še sumi morje in še plujejo ladje

jaz moram dalje,v sbi nosim upanje

kadar okoli mene so prijatelji-dobri ljudje

Tako malo potrebujemo,

da se v beli dan potrebujemo

in vsek potrebuje mir po dolgi poti

Kadar se nekoč vsega spomin

in začutila se bom obrazu nespremenjenem,

ki postal je tih in nem

ko poslim kaj naš čaka

v zaspanem in nemirne polju maka

kdo mi bo dal moči

človek je izgubljen popotnik v noči

ki ga nemir nosi