Pred pragom sem dolgo stala in šopek v rokah držala.
Na vratih bilo je cvetje, slišala sem glasno petje.
Kot včasih je hiša stara, po kruhu lepo dišala,
obletnico v njej slavita, moja dedek in babica.
Kako bi lahko preštela, vse ure, ko sem sedela,
pri dedku v naročju toplem, se smejala in jokala.
Sem z babico se igrala, nešteto je pravljic znala.
Zdaj nisem več punčka mala, mimo lepe so urice.
Hvala dedek in babica zdaj,
ko že minil otroštva je raj.
Hvala vama za dar,
ki ceniti ga znam, šele sedaj.
Dar, ki z leti vse dražji mi je,
dar, ki mi ga ne vzame nihče.
Hvala za vse prelepe spomine,
ki še v srcu žive.
Oj kje ste otroštva časi, prijazni ljudje na vasi.
Kdo vzel nam je to idilo, kam se je vse to zgubilo.
Življenje kot blisk mineva in v množici vsak sameva,
tam daleč nekje odmeva, melodija iz rosnih dni.
Hvala dedek in babica zdaj,
ko že minil otroštva je raj.
Hvala vama za dar,
ki ceniti ga znam, šele sedaj.
Dar, ki z leti vse dražji mi je,
dar, ki mi ga ne vzame nihče.
Hvala za vse prelepe spomine,
ki še v srcu žive.
Hvala za vse prelepe spomine,
ki še v srcu žive.