Fado je ugledal luč sveta,
ko je veter blago pihal
in se je nebo spajalo z morjem
na braniku neke jadrnice
v prsih mornarja
ki je žalostno prepeval,
ki je žalostno prepeval
Ah, kakšna neizmerna lepota,
moja zemlja, moje gore, moje doline,
listja, cvetja in zlatih plodov
poglej, če vidiš Španijo
pesek Portugalske
pogled zamegljen od joka
V ustih mornarja
na krhkih jadrih jadrnice
zamira pesem polna bridkosti
prebadajočega hrepenenja
na ustnicah gorečih od poljubov
ki so poljubljale zrak in nič več
ki so poljubljale zrak in nič več
Mati, zbogom.. Zbogom, Marija
Dobro si zapomni to
tukaj in zdaj se ti zaprisegam:
Ali te bom odpeljal do oltarja
ali pa mi bo Bog namesto tega
namenil grob v morju
Zdaj, ali kateri drug dan
ko veter ni pihal
in se je nebo spajalo z morjem
je na premcu druge jadrnice
plul drug mornar
ki je žalostno prepeval,
ki je žalostno prepeval.