Z zvokom padlega listja
ki ga nosi vihar
bo vstala nova jesen
Moj nejasen in krotek konec
Zemlji bom prvo dala
bele roke v barvi sveč
in sprehajajočemu vetru
bom dala lase slonovinaste barve
in svoje ljubezenske skrivnosti
bom dala pomladi
Žalostne so moje oči
Peljala jih bom na tržnico
zbledelih fantazij
kjer so se rodile
Pustim dušo in svoje muke
da jih pogasijo valovi
Vetru pustim trpljenje
na poti tisočerih koles
Z zvokom padlega listja
ki ga nosi veter
bo nastal nov fado
svoboden, neomejen