Dali tu, phrala mangleja,
Taro kaburi daraja?
Daraja li taro melekija?
Mangeja li misafirja?
Te phučen tut taro Dini,
So kergjan bašo Allahi?
Akana phrala de dževapi,
Se ka džane tiro hali.
I kabursko soba i tesno,
Phrala odova ka dikhe tu.
Šukar bukja sine te kere,
Nane agjar te ovel sine.
Keda ka ove telo phailja
Pakjardo ko kjefinija.
Tuke ka oven misafirja,
Allaheskere melekija.
But manuša ka kajinen pe,
So šukar bukja muklje.
Ko dunjaluko se ka sine,
Šaj li barvalo te ovel?
Sarine šaj sine
Bukja te kera amenge.
Ali odova amen na mangljem,
A na džanen kasno ka ovel.
Ko kaburi ked ka khuve,
Na vredinel ništo tuke,
Nikoj sijan ni so sijan,
Odova naje te phučen.
So ka vakere melekonge,
Sa ka priznaine olenge,
Našti tu len te hovave,
Se ola sa pišingje.
Tari phuv sijan jaratimo,
Hem ki phuv ka irane tu,
Hari vakteske dživdineja,
Soske tu na mislineja?
Odoleske phrala akate,
Arakh tut taro bilačhipe,
Ker šukar bukja kobor so šaj,
Allahi te ovel razija.