Daleč je dom in daleč domovina,
v sinjem obzorju je, tam skriva se nekje.
Daleč je moja rožnata dolina,
reka srebrna, z nederji gore.
Daleč je dom, a danes spet se vračam
k tistim, ki jih imam tako neskončno rad.
V knjigi spominov liste spet obračam,
proti jeseni moja gre pomlad.
Grem domov (grem domov),
da bom objel (da bom objel)
ljubljeni moj dom in drage vse.
V srcu sem (v srcu sem)
tako vesel (tako vesel),
a v očeh se svetijo solze.
Šel bom iskat stezico iz mladosti,
reko cvetočih trat, gozdiček za vasjo,
slutim, da zdavnaj že jo trnje krije,
da ni nič več tako kot je bilo.