Poglej vrata svetlobe nad vsemi zidovi.
Poglej meje stvarnosti, ki nas je rušila.
In sprosti se in prežemi me.
Čas je mrtev, a naše oči so videle
iz valov sijaje izhodov,
na rdečih konjih
po kristalni stezah
prihajamo iz somraka.
Ñoč padla nas bo oživela
izpod pokrov
ko izginjajo zadnje sence
morilcev brez imena
In sprosti se in prežemi me.
Bolečina hitro mine,
Le oči vse povedo.
Izven časa
na rdečih konjih
po kristalni stezah
pri meglenih strehah.
Prihajamo i somraka
izgubljeni od prvega dne.