To bi lahko bila tista minuta
Ko se zavedam, da sem živ
Vsi ti kraji se mi zdijo kot dom
Z imenom, ki ga nisem nikoli izbral
Lahko napravim svoje prve korake
Kot petindvajsetletni otrok
To je kaplja, kaplja čez rob na
Nebu v mojih ustih, ko ti lažem
Samo zato ker mi je žal, še ne pomeni
Da takrat nisem v tem užival
Si edina stvar, ki jo ljubim
Vsak dan me bolj straši
Na kolenih jasneje razmišljam
Bog ve, da sem to pričakoval
Oziroma vsaj trdil bom, da sem
Toda v resnici sem ostal brez besed
Kaj sem storil? Prepozno je za to
Kaj sem postal? Resnica ni nič, toda
Preprosta napaka začne najtežji čas
Obljubim, da bom tokrat storil karkoli me prosiš