Moje nespečne noči niso bele,1
komaj jasne, posejane z zvezdami,
luknjice v vodotesnem platnu,
žalosten sloj na tančici.
A jaz, uročena od teme,
preživljam neskončne ure s tem,
da štejem mračne ovce,
ki krasijo mojo nespečnost.
Ah, polnoč je tu.
Ah, ne spim.
Vse manj kot spim, več mislim,
več kot mislim, manj pozabljam.
Ogromna slepa ulica, ogromen prostor,
ki se razteza ob vznožju moje postelje.
In vse te nezaslišane tišine,
vesoljno dolgočasje.
Naj se zatečem k znanosti?
Omrtvičim nespečnost?
Ah, polnoč je tu.
Ah, ne spim.
In po polnoči plešem
po ritmu srčne aritmije
in vse podivja in vse niha,
vse me razteza in vse mi beži.
Luna je malce gnilo sadje,
življenje je bolezen.
Tisti, ki sanjajo, imajo srečo,
ostali imajo nespečnost.
Tisti, ki sanjajo, imajo srečo,
ostali imajo nespečnost.
Tisti, ki sanjajo, imajo srečo,
medtem ko sem sama nespečna.
Ah, polnoč je tu.
Ah, ne spim.
Ah, polnoč je tu.
Ah, ne spim.
Ne spim.
Ne spim.
Ne spim.
Ne spim.
Ne spim.
1. "nuits blanches" dobesedno pomeni "bele noči", v prenesenem pomenu "nespečne noči"