Videti te z balkona me boli, vem
Toda spomni se
Da nisem obljubil, da se vrnem
Imaš razvado, da slabo govoriš o naju, o meni
O tem, kako imaš raje leden Campari, ko je čas za čaj
Reši me pred modo, ki se potem spreminja
Pred grenkobo tega življenja
Pred vso pozabljeno glasbo
Pokličeš me izpod hiše
Ko vsi spijo
Z željo storiti isto napako, toda
Zdaj ti nisem več podoben
Pokličeš me izpod hiše
Pretvarjam se, da ni nič
Kot vedno, kot da
Bi bil Azija, ti pa zahod
Bi bil Azija, ti pa zahod
Bi bil Azija, ti pa zahod
Videti te za eno uro me boli, vem
Sanjala sva o filmski zimi v berlinskem hotelu
Razmišljaš in premišljaš kako bi bilo
Stojiš pred najbolj žalostno sceno spomina, ki nikoli ne mine
Reši se pred ljudmi, ki te prosijo
Za tobak in denar iz usmiljenja
Začneš teči daleč stran od tod
Pokličeš me izpod hiše
Ko vsi spijo
Z željo storiti isto napako, toda
Zdaj ti nisem več podoben
Pokličeš me izpod hiše
Pretvarjam se, da ni nič
Kot vedno, kot da
Bi bil Azija, ti pa zahod
Bi bil Azija, ti pa zahod
Bi bil Azija, ti pa zahod
Bi bil Azija, ti pa zahod
Bi bil Azija, ti pa zahod
Ti pa zahod
Danes zora težko vzhaja
Medtem ko cigareta v naglici gori med rokami
In s časom se spreminjajo mnenja, pogledi
Toda neumno se mi zdi, da ti rečem “ostani”
Toda neumno se mi zdi, da ti rečem “ostani”
Pokličeš me izpod hiše
Ko vsi spijo
Z željo storiti isto napako, toda
Zdaj ti nisem več podoben
Pokličeš me izpod hiše
Pretvarjam se, da ni nič
Kot vedno, kot da
Bi bil Azija, ti pa zahod
Bi bil Azija, ti pa zahod
Bi bil Azija, ti pa zahod
Bi bil Azija, ti pa zahod
Ti pa zahod, ti pa zahod