Samotna cesta je
Polna utrujenih mož
In to lahko vidiš na njihovih obrazih
Pomladi boš prišla domov
Do takrat lahko počakam
Slišal sem, da si na velikem vlaku
In oh, tudi to bo minilo
Ta osamljenost ne bo dolgo trajala
Ni me bilo tam, da bi prevzel njegovo mesto
Bil sem deset tisoč milj proč
Zato, ko slišiš moj glas
In ko izrečeš moje ime
Naj ti nikdar ne zada bolečine
Ker nočem iti
A čas je za odhod
V mojih mislih boš, usoda moja
In ne bom se boril zaman
Še vedno te bom enako ljubil
Nisem vedel, kaj ti gre po glavi
Toda videl sem fotografije, odlično izgledaš
In nekdaj
Sem v vrsti čakal na ljubezen, na ljubezen, na ljubezen
Toda izpustil sem te, oh, izpustil sem te
In raztreščil se je
Kot njegovo zlomljeno srce
In ta kri, ta kri, ta kri
Oh, odteka izpod moje kože, zares