To ni za vedno,
želim živeti vsak trenutek,
bila si ti.
Ni nič posebnega
znam vsaj dobro zavajati
bil sem jaz.
Veter piha iz vzhoda
in drevje se sleče,
zvija se.
Pokadim 20 cigaret,
gledam te na sliki, ki
ki je ne bom pozabil nikdar.
Nič posebnega ni na nebu
samo orlič, ki vztraja v ledenem vetru
Samo jaz sem bil, da se ga prinesel
kot veš, ni za vedno, za vedno
nič več.
Nad klavirjem
se razprši moja misel
četudi
mislim, da sem dobro
in mislim, da si srečna
kot jaz.
Hiša, potovanja in ljubezen
dve očesi, ki me gledata
ki nista tvoji
rožnata noč in sneg
želim hoditi
samo z menoj.
Ničesar posebnega ni na nebu
samo orlič, ki vztraja v ledenem vetru
Samo jaz sem bil, da se ga prinesel
kot veš, ni za vedno, za vedno
nič več.
ni za vedno, za vedno
nič več.
Mislim si, da sva bila samo mala koraka,
ki gresta v dve različne smeri
in če se slučajno jutri bi najdel tukaj,
bi bilo lepo ti reči, dobro tako.
Ničesar posebnega ni na nebu
samo orlič, ki vztraja v ledenem vetru
Samo jaz sem bil, da se ga prinesel
kot veš, ni za vedno, za vedno
nič več.
ni za vedno, za vedno
nič več.