Zdaj spiš tam na svojem strani.
Tvoja bleda koža je krkha kot papir
Spiš nadalje kot mlad človek.
Zbudiš se samo, kdaj je jutro.
Skozi zime, mimo poletij,
Ležala sem poleg tebe.
Naš porocni dan bil je topel
v junija leta 1945.
To, katero vedela sem je pravilno,
je še tako.
In kdaj mrzel veter piha,
mrzel veter piha,
odnaša naju v večnost.
Ne boj se za mene,
ne boj se za mene,
pot vzame me tebe.
Piješ vedno črna kavo v istem stolu.
V petek zvečer še prinašaš cvetove.
Sem tako lepa,
tako lepa, kot bila je ona?
Mislil si, da nikoli ne opažala sem,
ampak sprašujem se zakaj ostala sem tako dolgo.
Naš porocni dan bil je topel
v junija leta 1945.
To, katero vedela sem je pravilno,
je še tako.
In kdaj mrzel veter piha,
mrzel veter piha,
odnaša naju v večnost.
Ne boj se za mene,
ne boj se za mene,
pot vzame me tebe.
Naj spiva, ljubček, oba sva utrudiva.
Bom bila tam poleg tebe sedaj in za vedno.