Čas pustil je brazgotine na moji duši,
sanje, katere sem zasledoval, vse izginile.
Zdaj sedim sam.
Moja preteklost me sledi blizu.
Toliko, kar sem snoval, kar nikoli ni začelo.
Nikoli ne bom vedel.
Že leta sem čakal na nekoga, ki ma vzame
in pove, da vse bo v redu.
Zdaj le čakam na to, da umrem.
Življenje začenja izginjati.
Obujam spomine, medtem ko solze začenjajo padati
od spominov, ki jih nisem ustvaril.
In o ljubezni sem vedel malo,
ampak globoko v mojih očeh so spomini, ki jih skrivam.
To preprosto ni dovolj.
Že leta sem čakal na nekoga, ki ma vzame
in pove, da vse bo v redu.
Zdaj le čakam na to, da umrem.
Že leta sem čakal na nekoga, ki ma vzame
in pove, da vse bo v redu.
Zdaj le čakam
Zdaj le čakam
Zdaj le čakam
na to, da umrem.