Sneg blešči se povsod nocoj
In nobenih ni sledi
Osamljeno je kraljestvo
V njem kraljica sama sem.
In veter vpije, ko vrtinec v meni tli
Na ves glas kriči, v meni ne zdrži
Skrij svoj obraz, skrij se drugam,
Bodi takšna kot drugi so vsi.
Prikrij kar si, naj ne vedo.
A zdaj vedo!
Zaživim, vse pustim,
Ne morem več tja nazaj
Zaživim, vse pustim
Ne obrnem več se stran
Naj vedo, zdaj pokažem kaj znam
Kot nevihta sem
ker mraz vedno bil je moj pravi dom
Tu zares sem srečna, vse nepomembno je
in strahov več ni v meni, izginili so vsi
Zdaj naj pokažem vse kar znam,
presežem meje, grem naprej!
Tu ni napak in ne pravil.
Letim!
Zaživim, vse pustim,
kot eno z vetrom do neba.
Zaživim, vse pustim,
jokala več ne bom
Tu stojim in stala bom
Kot nevihta sem
Vsa moja moč vrti iz zraka se v tla
In duša zlahka nosi hladne delce do neba
Vse misli kot kristali z vetrom se vrte
Ne vrnem se nazaj, preteklost naj le gre!
Zaživim, vse pustim,
kakor sonce ob zori žarim
Zaživim, vse pustim
popolna se zbudim
Tu stojim, bela luč sveta
Kot nevihta bom!
ker mraz vedno bil je moj pravi dom