Morda je bilo dovolj dihati, samo dihati, zelo počasi,
da bi obvladala (umirila) bitje srca,
in ne morem razumeti, da te zdaj ni.
Kje si zdaj? Ker se ne morem navaditi, čeprav
je december že tu. Ti nisi tu, čakala te bom do konca.
Toda ne, danes nimam časa, da ti razložim
in da se vprašam, če sem te ljubila dovolj.
Tukaj sem in hočem govoriti s teboj zdaj, zdaj.
Zakaj se na mojih zobeh lomijo
pomembne stvari?
Tiste besede, ki jih nikoli ne boš slišal.
In utopim jih v žalosti, da odidejo.
Vse so zate, ena po ena, tukaj.
Jih čutiš zdaj? Težke so in pristale bodo med nama.
Če te ni, jih ne morem ponoviti, ne morem jih izgovoriti.
Toda ne, na mene dežujejo spomini
tistih dni, ko sva tekla z vetrom.
Hočem sanjati, da lahko govorim s teboj zdaj, zdaj.
Toda ne, danes nimam časa, da ti razložim.
Prav tako sem imela že tisoč stvari, da ti jih povem,
in pred menoj tisoč stvari, ki me vlečejo k tebi.
Morda je bilo dovolj dihati,
samo dihati, zelo počasi.
Danes je pozno, danes, nasprotno, ne.